Evangelij po Janezu 6:1-71 SVETO2008 - Bible AI

¹Potem odide Jezus na oni kraj morja Galilejskega ali Tiberijskega.

²In za njim je šla velika množica, ker so videli njegove čudeže, ki jih je delal na bolnikih.

³Jezus pa gre na goro in tu sede z učenci svojimi.

⁴Bila je pa blizu Velika noč, praznik Judov.

⁵Ko torej povzdigne Jezus oči in vidi, da velika množica prihaja k njemu, reče Filipu: Kje naj kupimo kruha, da bodo ti jedli?

⁶To pa je rekel, da ga izkuša; kajti on je vedel, kaj hoče storiti.

⁷Filip mu odgovori: Za dvesto denarjev kruha jim ni dosti, da bi vsak izmed njih dobil kaj malega.

⁸Reče mu eden učencev njegovih, Andrej, Simona Petra brat:

⁹Deček je tu, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi; ali kaj je to med toliko?

¹⁰Jezus veli: Naredite, da se ljudje posadé. Bilo je pa veliko trave na tem mestu. In posadé se možje, kakih pet tisoč po številu.

¹¹Tedaj vzame Jezus hlebe in ko zahvali, jih razdeli učencem, učenci pa tem, ki so sedeli; ravno tako jim dá tudi od ribic, kolikor so hoteli.

¹²Ko se pa nasitijo, veli učencem svojim: Zberite ostale kosce, da nič ne pogine.

¹³Zbero torej in napolnijo dvanajst košev koscev od petih hlebov ječmenovih, ki so ostali tem, ki so jedli.

¹⁴Ko torej vidijo ljudje čudež, ki ga je Jezus storil, govore: Ta je res prorok, ki ima priti na svet.

¹⁵Jezus torej, ker spozna, da hočejo priti in ga siloma odvesti, da ga postavijo za kralja, se zopet umakne na goro, on sam.

¹⁶Ko se pa zvečeri, gredo učenci njegovi k morju,

¹⁷in stopivši v ladjo, se popeljejo na oni kraj morja v Kafarnavm. In tema je že nastala, in Jezus še ni prišel k njim;

¹⁸in morje je bilo razburkano, ker je pihal močan veter.

¹⁹Ko pa veslajo kakih petindvajset ali trideset tečajev daleč, ugledajo Jezusa, da hodi po morju in se približuje ladji, in se preplašijo.

²⁰On pa jim reče: Jaz sem; ne bojte se!

²¹Hočejo ga torej vzeti v ladjo; in precej je bila ladja pri kraju, kamor so se peljali.

²²Drugi dan, ko vidi ljudstvo, ki je stalo onkraj morja, da ni bilo tam druge ladjice razen tiste ene, ki so vanjo vstopili učenci, in da Jezus ni stopil z učenci svojimi v ladjo, ampak da so bili učenci sami odšli,

²³(prišle so pa druge ladjice iz Tiberije blizu h kraju, kjer so bili jedli kruh, ko je Gospod zahvalil),

²⁴ko torej ljudstvo izprevidi, da Jezusa ni tu in tudi učencev njegovih ne: stopijo tudi oni v ladjice in pridejo v Kafarnavm, da poiščejo Jezusa.

²⁵In ko ga najdejo onkraj morja, mu reko: Rabi, kdaj si prišel sem?

²⁶Odgovori jim Jezus in reče: Resnično, resnično vam pravim, iščete me ne zato, ker ste videli čudeže, temuč ker ste jedli od hlebov in ste se nasitili.

²⁷Trudite se ne za jed, ki mine, ampak za jed, ki ostane v večno življenje, ki vam jo dá Sin človekov: zakaj njega je potrdil Oče, Bog.

²⁸Reko mu torej: Kaj naj storimo, da delamo dela Božja?

²⁹Jezus jim odgovori in reče: To je delo Božje, da verujete v tega, ki ga je on poslal.

³⁰Pa mu reko: Kakšno znamenje torej pokažeš, da bi videli in verovali? kaj delaš?

³¹Očetje naši so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: „Kruh iz nebes jim je dal jesti“.

³²Jezus jim pa reče: Resnično, resnično vam pravim: Ne Mojzes vam je dal kruha iz nebes, marveč Oče moj vam daje pravi kruh iz nebes.

³³Kruh Božji namreč je ta, ki prihaja iz nebes in daje življenje svetu.

³⁴Reko mu torej: Gospod, daj nam vsekdar tega kruha.

³⁵Jezus jim reče: Jaz sem kruh življenja: kdor prihaja k meni, ne bo nikoli lačen, in kdor veruje v me, ne bo nikdar žejen.

³⁶Ali povedal sem vam, da ste me videli, in vendar ne verujete.

³⁷Vse, kar mi daje Oče, pride k meni, in tega, ki k meni prihaja, ne pahnem ven.

³⁸Zakaj stopil sem iz nebes, ne da bi delal svojo voljo, marveč voljo tega, ki me je poslal.

³⁹To pa je volja tega, ki me je poslal, da ničesar ne izgubim od tega, kar mi je dal, temuč da vse to obudim poslednji dan.

⁴⁰Kajti to je volja Očeta mojega, da ima večno življenje vsak, kdor vidi Sina in veruje vanj, in jaz ga obudim poslednji dan.

⁴¹Tedaj godrnjajo Judje nad njim, da je rekel: Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes,

⁴²in govore: Ali ni ta Jezus, sin Jožefov, čigar očeta in mater poznamo? Kako da sedaj pravi: Iz nebes sem prišel?

⁴³Jezus odgovori in reče: Ne godrnjajte med seboj.

⁴⁴Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal, in jaz ga obudim poslednji dan.

⁴⁵Pisano je v prorokih: „In vsi bodo učeni od Boga“. Vsak, ki je slišal Očeta in se je naučil, prihaja k meni.

⁴⁶Ne pravim, da je kdo videl Očeta, razen tisti, ki je od Boga: ta je videl Očeta.

⁴⁷Resnično, resnično vam pravim: Kdor veruje, ima večno življenje.

⁴⁸Jaz sem kruh življenja.

⁴⁹Očetje vaši so jedli mano v puščavi in so pomrli.

⁵⁰Ta je kruh, ki prihaja iz nebes, da ne umre, kdor jé od njega.

⁵¹Jaz sem živi kruh, ki je prišel iz nebes; če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga jaz dam, je moje meso, ki ga dam za življenje sveta.

⁵²Judje se pa prepirajo med seboj, govoreč: Kako nam more ta dati svoje meso jesti?

⁵³Jezus jim pa reče: Resnično, resnično vam pravim: Če ne jeste mesa Sinu človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi.

⁵⁴Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga obudim poslednji dan.

⁵⁵Kajti meso moje je prava jed in kri moja je prava pijača.

⁵⁶Kdor jé moje meso in pije mojo kri, prebiva v meni in jaz v njem.

⁵⁷Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim zaradi Očeta: tako bo tudi tisti, ki mene jé, živel zaradi mene.

⁵⁸Ta je kruh, ki je prišel iz nebes; ne kakor so Očetje vaši jedli in so pomrli: kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.

⁵⁹To je povedal v shodnici, ko je učil v Kafarnavmu.

⁶⁰Mnogi torej učencev njegovih, ko so to slišali, reko: Trda je ta beseda; kdo jo more poslušati?

⁶¹Vedoč pa sam v sebi, da učenci njegovi godrnjajo nad tem, jim reče Jezus: To vam je v spotiko?

⁶²Kaj pa, ko boste videli Sina človekovega, da gre gori, kjer je bil poprej?

⁶³Duh je to, kar oživlja, meso ne pomaga nič; besede, ki sem vam jih jaz govoril, so duh in so življenje.

⁶⁴Toda so med vami nekateri, ki ne verujejo. Jezus je namreč od začetka vedel, kateri so, ki ne verujejo, in kdo je, ki ga izda.

⁶⁵In reče: Zato sem vam rekel, da ne more nihče priti k meni, če mu ni dano od Očeta mojega.

⁶⁶Vsled tega je mnogo učencev njegovih odstopilo in nič več niso hodili ž njim.

⁶⁷Reče torej Jezus dvanajsterim: Ali hočete tudi vi oditi?

⁶⁸Simon Peter mu odgovori: Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš ti.

⁶⁹In mi smo verovali in vemo, da si ti Svetnik Božji.

⁷⁰Odgovori jim Jezus: Ali nisem jaz vas dvanajsterih izvolil? In eden izmed vas je hudič. To pa je rekel o Judu, sinu Simona Iškariota; kajti ta ga je imel izdati, eden izmed dvanajsterih.

⁷¹To pa je rekel o Judu, sinu Simona Iškariota; kajti ta ga je imel izdati, eden izmed dvanajsterih.