Evangelij po Luku 22:1-71 SVETO2008 - Bible AI

¹Bližal se je pa praznik presnih kruhov, ki s imenuje Velika noč.

²In višji duhovniki in pismarji so gledali, kako bi ga umorili; bali so se namreč ljudstva.

³Satan pa je šel v Juda s priimkom Iškariota, ki je bil iz števila dvanajsterih.

⁴In odide in se dogovori z višjimi duhovniki in glavarji templja, kako jim ga izda.

⁵In razvesele se in se zavežejo, dati mu denarja.

⁶In da jim besedo in išče pripravnega čas, da jim ga izda v nepričujočnosti množice.

⁷Pride pa dan presnih kruhov, ko je bilo treba klati velikonočno jagnje.

⁸In pošlje Petra in Janeza, rekoč: Pojdita, pripravita nam velikonočno jagnje, da bomo jedli.

⁹Ona pa mu rečeta: Kje hočeš, da pripraviva?

¹⁰A on jima reče: Glej, ko prideta v mesto, vaju bo srečal človek, ki bo nesel vrč vode; sledita za njim v hišo, v katero pojde,

¹¹in recita hišnemu gospodarju: Učenik ti pravi: Kje je obednica, kjer bom jedel velikonočno jagnje z učenci svojimi?

¹²In on vama pokaže veliko izbo pogrnjeno; tam pripravita.

¹³Pa odideta in najdeta, kakor jima je bil rekel, in pripravita velikonočno jagnje.

¹⁴In ko pride ura, sede za mizo in dvanajsteri apostoli ž njim.

¹⁵In reče jim: Željno sem hrepenel jesti to velikonočno jagnje z vami, preden bom trpel;

¹⁶kajti pravim vam, da ga ne bom več jedel, dokler se v kraljestvu Božjem ne dopolni.

¹⁷In prejme kelih, zahvali in reče: Vzemite ga in razdelite med seboj.

¹⁸Kajti pravim vam, da ne bom več pil od trtnega sadu, dokler ne pride kraljestvo Božje.

¹⁹In vzame kruh, zahvali in prelomivši ga, jim da, rekoč: To je moje telo, ki se za vas daruje. To delajte v moj spomin!

²⁰Ravno tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se za vas preliva.

²¹Toda glej, izdajalca mojega roka je z menoj na mizi.

²²Sin človekov sicer gre, kakor je določeno, ali gorje tistemu človeku, ki ga izdaja.

²³In oni začno vpraševati med seboj, kdo je mar izmed njih, ki bo to storil.

²⁴Vname pa se tudi prepir med njimi, kdo izmed njih velja li za večjega.

²⁵On jim pa reče: Kralji narodov tem gospodujejo, in kateri imajo oblast, se imenujejo dobrotniki.

²⁶Vi pa ne tako: ampak kdor je največji med vami, bodi kakor najmanjši, in kdor je vodnik, bodi kakor služabnik.

²⁷Kdo namreč je večji: kdor sedi za mizo, ali kdor streže? Ali ne, kdor sedi za mizo? Jaz pa sem med vami kakor kdor streže.

²⁸A vi ste, ki ste vztrajali z menoj v izkušnjavah mojih.

²⁹In jaz vam volim kraljestvo, kakor ga je meni Oče moj volil,

³⁰da jeste in pijete pri mizi moji v kraljestvu mojem in sedite na prestolih ter sodite dvanajstere rodove Izraelove.

³¹Simon, Simon! glej, satan si je izprosil, da vas sme presejati kakor pšenico;

³²ali jaz sem prosil zate, naj ne izgine vera tvoja; in ti, ko se nekdaj izpreobrneš, potrjuj brate svoje.

³³On pa mu reče: Gospod, pripravljen sem iti s teboj tudi v ječo in v smrt.

³⁴A on mu reče: Pravim ti, Peter, danes ne zapoje petelin, dokler trikrat ne utajiš, da me poznaš.

³⁵In vpraša jih: Ko sem vas poslal brez mošnje in torbe in obuvala, ali vam je česa zmanjkalo? Oni pa odgovore: Ničesar.

³⁶On pa jim reče: Ali sedaj, kdor ima mošnjo, naj jo vzame, ravno tako tudi torbo, a kdor nima meča, naj proda suknjo in si ga kupi.

³⁷Kajti pravim vam, da se mora izpolniti na meni še to, kar je pisano: „In hudodelnikom je bil prištet“. Zakaj to, kar je pisano zame, se bliža dopolnitvi.

³⁸Oni pa reko: Gospod glej, tu sta dva meča! A on jim reče: Dosti je!

³⁹In gre ven in se napoti kakor navadno na Oljsko goro; za njim pa gredo tudi učenci njegovi.

⁴⁰In ko pride na mesto, jim reče: Molite, da ne zajdete v izkušnjavo.

⁴¹In sam se odmakne od njih za lučaj kamena in pokleknivši na kolena, moli

⁴²in reče: Oče, ako hočeš, vzemi ta kelih od mene, toda ne moja volja, ampak tvoja se zgodi!

⁴³Prikaže pa se mu angel iz nebes in ga krepča.

⁴⁴In ko se bori z grozo smrti, moli še gorečneje; in njegov pot postane kakor kaplje krvi, ki so padale na zemljo.

⁴⁵In vstane od molitve ter pride k učencem svojim in jih najde speče od žalosti.

⁴⁶In jim reče: Kaj spite? Vstanite in molite, da ne zajdete v izkušnjavo!

⁴⁷Ko je še govoril, glej, množica in oni, ki se je imenoval Juda, eden dvanajsterih, gre pred njimi in se približa Jezusu, da ga poljubi.

⁴⁸Jezus mu pa reče: Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?

⁴⁹Ko pa vidijo ti, ki so bili okoli njega, kaj da bo, mu reko: Gospod, ali naj udarimo z mečem?

⁵⁰In eden izmed njih udari hlapca velikega duhovnika in mu odseka desno uho.

⁵¹Jezus pa odgovori in reče: Nehajte, dotlej! In doteknivši se ušesa njegovega, ga ozdravi.

⁵²A višjim duhovnikom in poglavarjem templja in starejšinam, ki so bili prišli nadenj, reče Jezus: Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli?

⁵³Ko sem bil vsak dan z vami v templju, niste iztegnili rok zoper mene. Ali to je vaša ura in oblast teme.

⁵⁴In zgrabijo ga in odženo. In peljejo ga v hišo velikega duhovnika. A Peter je šel oddaleč za njim.

⁵⁵In ko so bili zanetili ogenj sredi dvorišča in so skupaj sedeli, sede Peter mednje.

⁵⁶Neka dekla pa, ko ga vidi sedečega pri ognju, ga ostro pogleda in reče: Tudi ta je bil ž njim.

⁵⁷A on zataji, rekoč: Žena, ne poznam ga.

⁵⁸In malo potem ga ugleda drugi in reče: Tudi ti si izmed njih. A Peter reče: Človek, nisem!

⁵⁹In eno uro ali nekaj pozneje trdi nekdo drugi, rekoč: Zares, tudi ta je bil ž njim; saj je tudi Galilejec.

⁶⁰Peter pa reče: Človek, ne vem, kaj praviš. In zdajci, ko še govori, zapoje petelin.

⁶¹In Gospod se obrne in pogleda na Petra; in Peter se spomni besede Gospodove, kakor mu je bil rekel: Preden zapoje petelin, me zatajiš trikrat.

⁶²In gre ven in se bridko razjoka.

⁶³In možje, ki so držali Jezusa, so ga zasramovali in bíli.

⁶⁴In zakrivali so ga in vpraševali, govoreč: Prorokuj, kdo te je udaril?

⁶⁵In še veliko drugega so preklinjaje govorili zoper njega.

⁶⁶In ko napoči jutro, se zbere starejšinstvo ljudstva, višji duhovniki in pismarji; in odpeljejo ga v veliki zbor svoj in reko:

⁶⁷Če si ti Kristus, povej nam! On pa reče: Ako vam povem, nikakor ne boste verovali;

⁶⁸ako pa vprašam, gotovo ne odgovorite.

⁶⁹Odslej pa bo Sin človekov sedel na desnici moči Božje.

⁷⁰In reko vsi: Ti si torej Sin Božji? On jim pa reče: Vi pravite, da jaz sem. A oni reko: Kaj nam je še treba pričevanja? Saj smo sami slišali iz ust njegovih.

⁷¹A oni reko: Kaj nam je še treba pričevanja? Saj smo sami slišali iz ust njegovih.