1Jezus pa, svetega Duha poln, se vrne od Jordana in Duh ga vodi po puščavi štirideset dni,
2in hudič ga izkuša. In ničesar ni jedel v teh dneh; in ko minejo, postane lačen.
3In reče mu hudič: Če si Sin Božji, reci temu kamenu, naj postane kruh.
4In odgovori mu Jezus:
5In pripelje ga hudič na vrh in mu pokaže vsa kraljestva sveta v trenutku časa.
6In mu reče hudič: Tebi dam vso to oblast in njih slavo, kajti meni je izročena, in dajem jo, komurkoli hočem.
7Ti torej če se pokloniš pred menoj, bode vse tvoje.
8In odgovori in reče mu Jezus:
9In pelje ga v Jeruzalem in ga postavi na vrh templja in mu reče: Če si Sin Božji, spusti se odtod doli,
10kajti pisano je: „Angelom svojim bo zapovedal zate, naj te varujejo“,
11in „Na rokah te bodo nosili, da se kje z nogo ne udariš ob kamen“.
12In odgovori in mu reče Jezus:
13In ko je končal hudič vsako izkušnjavo, odstopi od njega do časa.
14In Jezus se vrne v moči Duha v Galilejo; in glas o njem se raznese po vsem okolišu.
15In učil je po njih shodnicah, in vsi so ga slavili.
16In pride v Nazaret, kjer je bil vzrejen; in gre po navadi svoji v sobotni dan v shodnico, in vstane, da bere.
17In dado mu knjigo Izaija proroka. In ko razgane knjigo, najde mesto, kjer je pisano:
18
19
20In zapre knjigo in jo odda strežaju, in sede, in oči vseh v shodnici se vpirajo vanj.
21In začne jim govoriti:
22In vsi mu pričajo in se čudijo besedam milosti, ki so prihajale iz ust njegovih, in pravijo: Ali ni ta sin Jožefov?
23In reče jim:
24Reče pa:
25
26
27
28In vsi v shodnici se napolnijo jeze, ko to slišijo.
29In vstanejo in ga ženo ven iz mesta ter ga peljejo na rob gore, na kateri je bilo njih mesto sezidano, da bi ga doli pahnili.
30Ali on gre sredi med njimi, in odide.
31In pride v Kafarnavm, mesto galilejsko, in jih uči ob sobotah.
32In čudijo se nauku njegovemu, ker je bila beseda njegova oblastna.
33In v shodnici je bil človek, ki je imel nečistega zlega duha, in zakriči z močnim glasom:
34Ah, kaj imaš z nami, Jezus iz Nazareta? Prišel si, da nas pogubiš? Poznam te, kdo si: Svetnik Božji.
35In zapreti mu Jezus rekoč:
36In obide jih groza vse, in pomenkujejo se med seboj, govoreč: Kakšna je ta beseda, da z oblastjo in močjo ukazuje nečistim duhovom, pa izhajajo?
37In glas o njem pride v vsako mesto te okolice.
38Vstavši pa gre iz shodnice in pride v hišo Simonovo. Tašča Simonova pa je imela hudo mrzlico; in prosijo ga zanjo.
39In pristopivši se nagne nadnjo in zapreti mrzlici, in mrzlica jo pusti; ona pa zdajci vstane ter jim streže.
40Ko pa je solnce zahajalo, vsi, ki so imeli bolnike z različnimi boleznimi, jih privedo k njemu; on pa na vsakega izmed njih položi roke ter jih ozdravi.
41Izhajali so pa tudi zli duhovi iz mnogih, kričeč in govoreč: Ti si Sin Božji. In jim zagrozi in ne dovoli govoriti, ker so vedeli, da je on Kristus.
42Ko se pa zdani, gre ven in odide na samoten kraj; in množice ga iščejo in pridejo tja k njemu in ga pridržujejo, da ne bi šel od njih.
43On pa jim reče:
44In propovedoval je po shodnicah galilejskih.