Evangelij po Marku 11:1-33 SVETO2008 - Bible AI

¹In ko so se približevali Jeruzalemu, Betfagi in Betaniji pri Oljski gori, pošlje dva izmed učencev svojih

²in jima reče: Pojdita v vas, ki vama je nasproti, in precej, ko prideta vanjo, najdeta žrebe privezano, ki na njem še noben človek ni sedel: odvežita ga in pripeljita.

³In če vama kdo reče: Kaj delata to? recita: Gospod ga potrebuje in precej ga zopet pošlje sem.

⁴In odideta ter najdeta žrebe privezano pri vratih zunaj na ulici in ga odvežeta.

⁵In nekateri tistih, ki so ondi stali, jima reko: Kaj delata, da odvezujeta žrebe?

⁶Ona pa jim rečeta, kakor je bil Jezus naročil; in ju puste.

⁷In pripeljeta žrebe k Jezusu in denejo nanje oblačila svoja, in on sede nanje.

⁸Mnogi pa pogrnejo oblačila svoja po cesti; a drugi steljejo mladičje, ki so ga nasekali po polju.

⁹In tisti, ki ga spremljajo spredaj in zadaj, kličejo: Hosana! Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!

¹⁰Blagoslovljeno kraljestvo, ki prihaja, kraljestvo očeta našega Davida! Hosana na višavah!

¹¹In Jezus pride v Jeruzalem in v tempelj; in ko si je vse ogledal, odide, ker je bil že večer, z dvanajsterimi v Betanijo.

¹²In ko so drugi dan šli iz Betanije, postane lačen.

¹³In ugleda od daleč smokvo, ki je imela listje, pa pride, če morda kaj najde na njej; toda ko pristopi k njej, ne najde ničesar razen listja, kajti še ni bil čas za smokve.

¹⁴In Jezus izpregovori in ji reče: Na vekomaj nikoli nihče s tebe sadu ne jej! In slišali so to učenci njegovi.

¹⁵In pridejo v Jeruzalem. In ko stopi Jezus v tempelj, začne izganjati tiste, si so v templju prodajali in kupovali, in prevrne mize menjalcem in stole prodajalcem golobov

¹⁶in ne pusti, da bi kdo nesel posodo skozi tempelj.

¹⁷In uči jih in jim reče: Mar ni pisano: „Dom moj naj se imenuje dom molitve vsem narodom“? A vi ste naredili iz njega razbojniško jamo.

¹⁸In slišali so to višji duhovniki in pismarji in so iskali, kako bi ga pogubili; zakaj bali so se ga, ker se je vse ljudstvo čudilo nauku njegovemu.

¹⁹In vsak večer je šel ven iz mesta.

²⁰In ko gredo zjutraj mimo, ugledajo smokvo, da je suha do korenine.

²¹In Peter se spomni in mu reče: Rabi, glej, smokva, ki si jo preklel, se je posušila.

²²Jezus pa odgovori in jim veli: Imejte vero v Boga!

²³Resnično vam pravim: Če kdo reče tej gori: Vzdigni se in vrzi se v morje, in ne dvomi v srcu svojem, temuč veruje, da se zgodi, kar pravi, zgodilo se mu bode.

²⁴Zato vam pravim: Vse, karkoli v molitvi svoji prosite, verujte, da ste prejeli, in zgodi se vam.

²⁵In kadar stopite k molitvi, odpustite, če imate zoper koga kaj, da tudi Oče vaš, ki je v nebesih, vam odpusti vaše pregrehe.

²⁶Če pa vi ne odpustite, tudi vam ne odpusti Oče vaš, ki je v nebesih, vaših pregreškov.

²⁷In pridejo zopet v Jeruzalem. In ko se je v templju izprehajal, pridejo k njemu višji duhovniki in pismarji in starejšine

²⁸in mu reko: S kakšno oblastjo delaš to? ali kdo ti je dal to oblast, da to delaš?

²⁹Jezus pa jim reče: Vprašal vas bom eno besedo, in odgovorite mi, pa vam povem, s kakšno oblastjo to delam.

³⁰Krst Janezov, je li bil iz nebes ali od ljudi? Odgovorite mi!

³¹In premišljevali so sami pri sebi, govoreč: Če rečemo: Iz nebes, poreče: Zakaj mu torej niste verovali?

³²Če pa rečemo: Od ljudi – bali so se ljudstva; kajti vsi so mislili o Janezu, da je bil res prorok. Pa odgovore Jezusu in reko: Ne vemo. In Jezus jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.

³³Pa odgovore Jezusu in reko: Ne vemo. In Jezus jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.