Evangelij po Marku 14:1-72 SVETO2008 - Bible AI

¹Bila je pa Velika noč in praznik presnih kruhov čez dva dni. In višji duhovniki in pismarji so gledali, kako bi ga z zvijačo ujeli in umorili.

²Kajti govorili so: Ne na praznik, da se morda ljudstvo ne upre.

³In ko je bil v Betaniji, v hiši Simona gobavca, in je sedel za mizo, pride žena, ki je imela alabastrovo posodo mazila iz čiste, dragocene narde; in razbije posodo in mu ga izlije na glavo.

⁴Bili pa so tu nekateri, ki so se sami pri sebi hudovali: Čemu se je zgodila ta potrata mazila?

⁵Kajti to mazilo bi se bilo lahko prodalo za več nego tristo denarjev in izkupilo dalo ubogim. In so godrnjali nad njo.

⁶Jezus pa reče: Pustite jo! kaj jo nadlegujete? Dobro delo je storila na meni.

⁷Kajti uboge imate vedno pri sebi, in kadar hočete, jim morete dobro storiti, mene pa nimate vselej.

⁸Kar je mogla, je storila: vnaprej je pomazilila telo moje za pokop.

⁹Resnično pa vam pravim: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelij, povedalo se bo tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.

¹⁰In Juda Iškariot, eden od dvanajsterih, odide k višjim duhovnikom, da jim ga izda.

¹¹Oni pa se razvesele, ko to slišijo, in mu obljubijo dati denarja. In iskal je, kako bi ga o priliki izdal.

¹²In prvi dan presnih kruhov, ko so klali velikonočno jagnje, mu reko učenci njegovi: Kam hočeš, da gremo in pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje?

¹³In pošlje dva učencev svojih in jima reče: Pojdita v mesto, in srečal vaju bo človek, ki nese vrč vode. Pojdita za njim,

¹⁴in kjer vnide, recita hišnemu gospodarju: Učenik pravi: Kje je obednica, kjer bom z učenci svojimi jedel velikonočno jagnje?

¹⁵In on vama pokaže veliko izbo, pogrnjeno in pripravljeno; tam nam pripravita.

¹⁶In učenca odideta in prideta v mesto in najdeta, kakor jima je rekel, ter pripravita jagnje.

¹⁷In ko se zvečeri, pride z dvanajsterimi.

¹⁸In ko so za mizo sedeli in jedli, reče Jezus: Resnično vam pravim, da me eden izmed vas, ki z menoj jé, izda.

¹⁹Oni se pa začno žalostiti in mu praviti eden za drugim: Ali jaz?

²⁰On pa jim reče: Eden dvanajsterih, ki omaka z menoj v skledi.

²¹Sin človekov sicer gre, kakor je pisano o njem; ali gorje tistemu človeku, ki Sina človekovega izdaja! Bolje bi bilo tistemu človeku, da ne bi bil rojen.

²²In ko so jedli, vzame Jezus kruh in blagoslovi in ga prelomi in jim da in reče: Vzemite! to je moje telo.

²³In vzame kelih, se zahvali in jim da; in vsi so pili iz njega.

²⁴In jim reče: To je moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge.

²⁵Resnično vam pravim, da ne bom več pil od trtnega sadu do tistega dne, ko ga bom pil novega v kraljestvu Božjem.

²⁶In ko so odpeli zahvalnico, odidejo na Oljsko goro.

²⁷In jim reče Jezus: Vsi se boste pohujšali, kajti pisano je: „Pastirja udarim in ovce se razkrope“.

²⁸Ali po vstajenju svojem pojdem pred vami v Galilejo.

²⁹Peter pa mu reče: Če se tudi vsi pohujšajo, jaz vendar ne.

³⁰Pa mu reče Jezus: Resnično ti pravim, da me danes še, to noč, preden petelin dvakrat zapoje, zatajiš trikrat.

³¹On pa govori tem bolj goreče: Ko bi moral s teboj umreti, te gotovo ne zatajim. Tako so pa tudi vsi govorili.

³²In pridejo v ograd, ki mu je ime Getsemane, ter veli učencem svojim: Sedite tu dotlej, da pomolim.

³³In vzame Petra in Jakoba in Janeza s seboj. In začne žalovati in trepetati v grozi.

³⁴In jim reče: Žalostna je duša moja do smrti; ostanite tu in čujte.

³⁵Ter odide malo dalje in pade na zemljo in moli, naj preide, če je mogoče, ta ura mimo njega,

³⁶in govori: Aba, Oče! vse je mogoče tebi, vzemi ta kelih od mene, toda ne, kar jaz hočem, ampak kar hočeš ti.

³⁷In pride in jih najde speče ter reče Petru: Simon, spiš? Ali nisi mogel ene ure prečuti?

³⁸Čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo; duh je sicer voljan, ali meso je slabo.

³⁹In zopet odide in moli, govoreč iste besede.

⁴⁰In ko se vrne, jih najde zopet speče, bile so jim namreč oči preutrujene; in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili.

⁴¹In pride v tretje in jim reče: Spite dalje in počivajte! Dosti je! ura je prišla. Glej, Sin človekov se izdaja grešnikom v roke.

⁴²Vstanite, pojdimo! Glejte, izdajalec moj se je približal.

⁴³In precej, ko je še govoril, pride Juda, eden dvanajsterih, in ž njim množica z meči in koli od višjih duhovnikov in pismarjev in starejšin.

⁴⁴Dal jim je pa njegov izdajalec znamenje, rekoč: Kogar poljubim, ta je; zgrabite ga in peljite varno.

⁴⁵In pride in pristopi precej k njemu in reče: Rabi! in ga poljubi.

⁴⁶Oni pa polože nanj roke svoje in ga zgrabijo.

⁴⁷Eden tistih pa, ki so zraven stali, izdere meč in mahne hlapca velikega duhovnika in mu odseka uho.

⁴⁸In Jezus izpregovori in jim reče: Kakor na razbojnika ste prišli z meči in koli lovit me?

⁴⁹Vsak dan sem bil pri vas, učeč v templju, in niste me zgrabili. Ali da se izpolnijo pisma!

⁵⁰In zapuste ga vsi in pobegnejo.

⁵¹In šel je za njim neki mladenič, s platnom ogrnjen po nagem, in ga popadejo.

⁵²On pa pusti platno in ubeži nag od njih.

⁵³In Jezusa odpeljejo k velikemu duhovniku; in snidejo se pri njem vsi višji duhovniki in starejšine in pismarji.

⁵⁴In Peter je šel oddaleč za njim, noter na dvor velikega duhovnika; in je sedel s hlapci, grejoč se pri ognju.

⁵⁵A višji duhovniki in ves veliki zbor so iskali pričevanja zoper Jezusa, da bi ga na smrt izdali; ali ne najdejo ga.

⁵⁶Kajti mnogi so pričali po krivem zoper njega, ali njih izpovedbe niso bile enake.

⁵⁷In vstanejo nekateri ter pričajo po krivem zoper njega, govoreč:

⁵⁸Mi smo ga slišali, da je dejal: Jaz poderem to svetišče, ki je narejeno z rokami, in v treh dneh sezidam drugo, ne narejeno z rokami.

⁵⁹Ali tudi to njih pričevanje ni bilo enako.

⁶⁰In veliki duhovnik vstane in stopi na sredo in vpraša Jezusa, rekoč: Ne odgovarjaš li ničesar? Kaj pričajo ti zoper tebe?

⁶¹On pa je le molčal in ni odgovoril ničesar. Zopet ga vpraša veliki duhovnik in mu reče: Si li ti Kristus, Sin Veleslavnega?

⁶²Jezus pa reče: Jaz sem, in videli boste Sina človekovega, da sedi na desnici moči Božje in da prihaja z oblaki neba.

⁶³Veliki duhovnik pa raztrga oblačila svoja in reče: Kaj nam je še treba prič?

⁶⁴Slišali ste kletvino zoper Boga; kaj se vam zdi? Oni pa vsi razsodijo, da je vreden smrti.

⁶⁵In nekateri začno pljuvati nanj in mu zakrivati obraz in ga biti za uho in mu praviti: Prorokuj! Tudi služabniki so ga sprejeli z udarci po licih.

⁶⁶In ko je bil Peter doli na dvorišču, pride ena od dekel velikega duhovnika,

⁶⁷in videč Petra, da se greje, pogleda nanj in reče: Tudi ti si bil z Nazarečanom Jezusom.

⁶⁸On pa zataji, rekoč: Ne vem in ne umem, kaj praviš. In gre ven v preddvor, in petelin zapoje.

⁶⁹In dekla, videč ga, začne zopet praviti tem, ki so zraven stali: Ta je izmed njih.

⁷⁰On pa zopet taji. In malo potem reko zopet zraven stoječi Petru: Resnično si izmed njih, saj si tudi Galilejec.

⁷¹On pa se začne rotiti in prisegati: Ne poznam tega človeka, ki o njem govorite. In precej zapoje petelin drugič. In spomni se Peter besede, kako mu je rekel Jezus: Preden petelin dvakrat zapoje, me zatajiš trikrat. In ko to pomisli, se razplače.

⁷²In precej zapoje petelin drugič. In spomni se Peter besede, kako mu je rekel Jezus: Preden petelin dvakrat zapoje, me zatajiš trikrat. In ko to pomisli, se razplače.