1In ko pride čez nekoliko dni zopet v Kafarnavm, začujejo, da je doma.
2In precej se jih zbere mnogo, toliko, da niso imeli prostora tudi pred vrati ne. In govoril jim je besedo Božjo.
3Pa pridejo in prineso k njemu mrtvoudnega, ki so ga štirje nosili.
4In ko se mu niso mogli približati zavoljo množice, odkrijejo streho, kjer je bil; in ko so jo predrli, spuste doli posteljo, na kateri je mrtvoudni ležal.
5Ko pa vidi Jezus njih vero, reče mrtvoudnemu:
6Tam pa je sedelo nekaj pismarjev, ki so premišljali v srcih svojih:
7Kaj ta tako govori? Boga preklinja! Kdo more odpuščati grehe, razen eden, Bog?
8In spoznavši precej z duhom svojim, da tako premišljajo sami pri sebi, jim reče Jezus:
9
10
11
12In vstane in precej vzame posteljo ter odide vpričo vseh, da se vsi čudijo in Boga hvalijo, govoreč: Nikoli nismo kaj takega videli!
13In zopet odide k morju. In vse ljudstvo je prihajalo k njemu, in jih je učil.
14In mimogrede ugleda Levija, sina Alfejevega, sedečega na mitnici, in mu reče:
15In zgodi se, ko je sedel za mizo v hiši njegovi, da je tudi mnogo cestninarjev in grešnikov sedelo z Jezusom in njegovimi učenci; kajti veliko jih je bilo, in so hodili za njim.
16In ko pismarji in farizeji vidijo, da jé s cestninarji in grešniki, reko učencem njegovim: Z mitarji in grešniki jé in pije!
17In ko Jezus to sliši, jim reče:
18Učenci Janezovi in farizeji pa so se postili; ter pridejo in mu reko: Zakaj se Janezovi in farizejski učenci postijo, tvoji učenci se pa ne postijo?
19In Jezus jim reče:
20
21
22
23In zgodi se, da je šel v soboto skozi setve, in učenci njegovi začno po poti grede trgati klasje.
24Pa mu reko farizeji: Glej, kaj delajo v soboto, kar se ne sme?
25In jim reče:
26
27In jim reče:
28