Evangelij po Marku 7:1-37 SVETO2008 - Bible AI

¹In snidejo se pri njem farizeji in nekateri pismarji, ki so prišli iz Jeruzalema.

²Ti so videli nekatere učencev njegovih, da jedo kruh z nečistimi, to je z neumitimi rokami.

³Farizeji in vsi Judje namreč ne jedo, dokler si skrbno ne umijejo rok, izpolnjujoč izročilo starih [Ali: starejšin.];

⁴in kadar pridejo s trga, ne jedo, dokler se ne umijejo; in mnogo drugih reči je, ki so jih sprejeli in jih izpolnjujejo: umivanje kupic in vrčev in kotlov in stolov.

⁵In vprašajo ga farizeji in pismarji: Zakaj se učenci tvoji ne ravnajo po izročilu starih, ampak jedo kruh z nečistimi rokami?

⁶On pa jim reče: Dobro je prorokoval Izaija o vas hinavcih, kakor je pisano: „To ljudstvo me z ustnicami spoštuje, njih srce pa je daleč od mene;

⁷ali zastonj me časté, učeč nauke, zapovedi človeške“.

⁸Opustivši zapoved Božjo, izpolnjujete postave človeške.

⁹In jim reče: Lepo zametujete zapoved Božjo, da ohranite izročilo svoje.

¹⁰Mojzes namreč je rekel: „Spoštuj očeta svojega in mater svojo“ in: „Kdor preklinja očeta ali mater, naj umre“.

¹¹Vi pa pravite: Če reče kdo očetu ali materi: S čimer bi ti jaz pomagal, bodi korban (to je: daritev) –

¹²njemu ne pustite ničesar več storiti očetu svojemu ali materi svoji.

¹³Tako podirate veljavo besede Božje z izročilom svojim, ki ste ga izročili; in mnogo temu podobnih reči počenjate.

¹⁴In pokliče k sebi zopet ljudstvo ter jim reče: Poslušajte me vsi ter umejte!

¹⁵Nič ne more človeka oskruniti, kar od zunaj prihaja vanj, marveč to, kar izhaja iz njega, oskrunja človeka.

¹⁶Če ima kdo ušesa, da sliši, naj sliši!

¹⁷In ko odide od ljudstva v hišo, ga vprašajo učenci njegovi o tej priliki.

¹⁸Pa jim reče: Ali ste tudi vi tako nerazumni? Ne umete li, da ga vse to, kar od zunaj prihaja v človeka, ne more oskruniti?

¹⁹ker ne gre v srce njegovo, ampak v trebuh in izhaja ven. S tem je proglasil za čiste vse jedi [Ali: in gre ven po naravni poti, ki čisti vse jedi.].

²⁰Reče pa: Kar iz človeka izhaja, to ga skruni.

²¹Kajti od znotraj, iz srca človeškega, izhajajo hudobne misli, nečistosti, tatvine, uboji,

²²prešeštva, lakomnost, hudobnost, zvijača, požrešnost, nevoščljivo oko, preklinjanje Boga, napuh, nespametnost.

²³Vse te hudobne reči izhajajo od znotraj in skrunijo človeka.

²⁴In vstane in odide odtod, v kraje tirske in sidonske. In ko je stopil v hišo, ni hotel, da bi kdo zvedel o njem, ali ni se mogel prikriti.

²⁵Ampak precej, ko je slišala o njem, pride žena, katere hčerka je imela nečistega duha, in mu pade pred noge.

²⁶Bila pa je žena Grkinja, Sirofeničanka po rodu. In ga prosi, naj izžene zlega duha iz njene hčere.

²⁷Jezus pa ji reče: Pusti, da se poprej nasitijo otroci; kajti ni lepo, da se vzame kruh otrokom in se vrže psičkom.

²⁸Ona pa odgovori in mu reče: Da, Gospod, tudi psički pod mizo jedo od drobtinic otrok.

²⁹In ji reče: Zavoljo te besede pojdi; zli duh je odšel iz tvoje hčere.

³⁰In odide na svoj dom ter najde otroka ležečega na postelji, in zli duh je bil odšel.

³¹In zopet odide iz tirskih krajev in pride skozi Sidon h Galilejskemu morju sredi po pokrajini Deseteromestja.

³²In pripeljejo mu gluhega, ki je nerazločno govoril, ter ga prosijo, naj bi položil nanj roko.

³³In vzame ga na stran od množice, mu položi prste svoje v ušesa in pljune in se dotakne jezika njegovega,

³⁴in pogledavši na nebo, vzdihne in mu veli: Efata, to je: Odpri se!

³⁵In odpro se ušesa njegova in razveže se vez jezika njegovega, in razločno je govoril.

³⁶In zapove jim, naj nikomur ne povedo; čim bolj jim je pa prepovedoval, tem bolj so razglaševali. In presilno so se čudili, govoreč: Vse je prav storil; tudi gluhe napravlja, da slišijo, in neme, da govoré.

³⁷In presilno so se čudili, govoreč: Vse je prav storil; tudi gluhe napravlja, da slišijo, in neme, da govoré.