Evangelij po Marku 9:1-50 SVETO2008 - Bible AI

¹In jim reče: Resnično vam pravim, da so nekateri med tukaj stoječimi, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne vidijo kraljestva Božjega, da je prišlo z močjo.

²In čez šest dni vzame Jezus Petra in Jakoba in Janeza in jih odpelje na visoko goro same posebe; in izpremeni se pred njimi.

³In oblačila njegova postanejo bleščeča in zelo bela kakor sneg, kakor jih noben belilec na zemlji ne more ubeliti.

⁴In prikaže se jim Elija z Mojzesom, in pogovarjata se z Jezusom.

⁵In Peter izpregovori in reče Jezusu: Rabi, dobro nam je tu biti; pa naredimo tri šatore, tebi enega in Mojzesu enega in Eliju enega.

⁶Ni namreč vedel, kaj bi odgovoril, kajti bili so zelo uplašeni.

⁷In nastane oblak in jih obsenči, in glas pride iz oblaka: Ta je Sin moj ljubljeni; njega poslušajte.

⁸In nagloma se ozro in nikogar več ne vidijo razen Jezusa samega s seboj.

⁹Ko so pa stopali z gore, jim zapove, naj nikomur ne pripovedujejo, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane iz mrtvih.

¹⁰In to besedo so ohranili, in vpraševali so med seboj, kaj bi to bilo: vstati iz mrtvih?

¹¹In vprašajo ga, rekoč: Saj pravijo pismarji, da mora Elija poprej priti?

¹²On pa jim reče: Elija res pride poprej in uravna vse vnovič. A kako je pisano o Sinu človekovem, da mora mnogo pretrpeti in ga bodo za nič šteli?

¹³Ali pravim vam, da je Elija že prišel, in so mu storili, karkoli so hoteli, kakor je pisano o njem.

¹⁴In ko pridejo k učencem, ugledajo veliko množico okoli njih in pismarje, da se ž njimi prepirajo.

¹⁵In vsa množica se precej, ko ga ugleda, začudi, in hité k njemu in ga pozdravljajo.

¹⁶In jih vpraša: Kaj se prepirate ž njimi?

¹⁷In eden iz množice odgovori: Učenik, pripeljal sem k tebi sina svojega, ki ima nemega duha.

¹⁸In kjerkoli ga zgrabi, ga meče, in on se peni in škriplje z zobmi, in se suši. Pa sem dejal učencem tvojim, naj ga izženo, a niso mogli.

¹⁹On pa jim odgovori in reče: O neverni rod, doklej bom z vami? doklej vas bom trpel? Pripeljite ga k meni!

²⁰In pripeljejo ga k njemu. Komaj ga pa duh ugleda, ga precej strese, da se zgrudi na tla ter se valja in peni.

²¹In vpraša očeta njegovega: Koliko časa je, odkar se mu je to zgodilo? Ta pa reče: Od malih nog.

²²In mnogokrat ga vrže tudi v ogenj ali v vodo, da ga pogubi. Ali, če moreš kaj, usmili se nas in pomagaj nam.

²³Jezus pa mu reče: Če moreš kaj! Vse je mogoče tistemu, ki veruje.

²⁴Precej zavpije dečkov oče in s solzami reče: Verujem, Gospod, pomagaj neveri moji!

²⁵Videč pa Jezus, da se steka ljudstvo, zapreti nečistemu duhu, rekoč mu: Duh nemi in gluhi, jaz ti ukazujem, zapusti ga in ne pridi več vanj!

²⁶In zakriči in ga močno strese in izide iz njega. In deček postane kakor mrtev, tako da mnogi pravijo, da je umrl.

²⁷Jezus pa ga prime za roko in ga vzdigne; in vstal je.

²⁸In ko pride v hišo, ga vprašajo učenci njegovi na samem: Kako, da ga mi nismo mogli izgnati?

²⁹In reče jim: Ta rod ne more iziti z ničimer razen z molitvijo in postom.

³⁰In ko so se odpravili odtod, so šli skozi Galilejo, in ni hotel, da bi kdo zvedel.

³¹Kajti učil je učence svoje in jim pravil: Sin človekov bo izdan v človeške roke, in umorili ga bodo; in ko bo umorjen, vstane tretji dan od smrti.

³²Oni pa niso umeli tega govora, a bali so se ga vprašati.

³³In pridejo v Kafarnavm. In ko so bili v hiši, jih vpraša: Kaj ste se po poti med seboj menili?

³⁴Oni pa molče; spotoma so se bili namreč med seboj prepirali, kdo da je največji.

³⁵In ko sede, pokliče dvanajstere in jim reče: Če kdo hoče biti prvi, bodi najzadnji od vseh in vsem služabnik.

³⁶In vzame otročiča ter ga postavi v sredo mednje, in ga vzame v naročje in jim reče:

³⁷Kdor sprejme enega takih otročičev v mojem imenu, mene sprejme, in kdor mene sprejme, ne sprejme mene, marveč njega, ki me je poslal.

³⁸Reče mu Janez: Učenik, videli smo nekoga, ki ne hodi za nami, da je z imenom tvojim izganjal hudiče, in smo mu zabranili, ker ne hodi za nami.

³⁹Jezus mu pa reče: Ne branite mu, zakaj nikogar ni, ki bi storil čudež z imenom mojim in bi mogel brž slabo govoriti o meni.

⁴⁰Kdor namreč ni zoper nas, je z nami.

⁴¹Kajti kdorkoli vas napoji s kupico vode v imenu mojem, ker ste Kristusovi, resnično vam pravim, ne izgubi plačila svojega.

⁴²In kdor pohujša enega teh malih, ki verujejo v me, bi mu bilo bolje, da mu obesijo mlinski kamen na vrat in da ga vržejo v morje.

⁴³In če te pohujšuje roka tvoja, odsekaj jo; bolje ti je brez roke priti v življenje nego imeti obe roki in oditi v pekel, v ogenj neugasljivi [

⁴⁴kjer njih črv ne umira in ogenj ne ugasne].

⁴⁵In če te noga tvoja pohujšuje, odsekaj jo; bolje ti je hromemu priti v življenje nego imeti obe nogi in vrženemu biti v pekel ognjeni [

⁴⁶kjer njih črv ne umira in ogenj ne gasne].

⁴⁷In če te oko tvoje pohujšuje, izderi ga; bolje ti je z enim očesom priti v kraljestvo Božje nego imeti dve očesi in vrženemu biti v pekel ognjeni,

⁴⁸kjer njih črv ne umira in ogenj ne gasne.

⁴⁹Kajti vsak bo z ognjem osoljen, in vsaka žrtev bo s soljo osoljena. Dobra je sol, če pa sol postane neslana, s čim jo boste osolili? Imejte v sebi sol, in mir imejte med seboj.

⁵⁰Dobra je sol, če pa sol postane neslana, s čim jo boste osolili? Imejte v sebi sol, in mir imejte med seboj.