Evangelij po Mateju 15:1-39 SVETO2008 - Bible AI

¹Tedaj pridejo k Jezusu iz Jeruzalema pismarji in farizeji, govoreč:

²Zakaj prestopajo učenci tvoji izročilo starih? Ne umivajo si namreč rok, kadar jedo kruh.

³On pa odgovori in reče: Zakaj prestopate tudi vi zapoved Božjo zaradi izročila svojega?

⁴Bog je namreč rekel: „Spoštuj očeta svojega in mater“, in: „Kdor kolne očeta ali mater, naj umrje“.

⁵Vi pa pravite: Če kdo reče očetu ali materi: V daritev bodi, s čimer bi ti jaz pomagal,

⁶ni več zavezan spoštovati očeta svojega ali matere svoje. In tako ste ovrgli zapoved Božjo zaradi izročila svojega.

⁷Hinavci, dobro je o vas prorokoval Izaija, govoreč:

⁸„To ljudstvo me časti z ustnicami svojimi, njih srce pa je daleč od mene.

⁹Ali zastonj me časté, učeč nauke, zapovedi človeške“.

¹⁰In pokliče množico k sebi in jim reče: Poslušajte in umejte!

¹¹Ne skruni človeka to, kar prihaja v usta, temuč kar izhaja iz ust, to skruni človeka.

¹²Tedaj pristopijo učenci njegovi in mu reko: Veš li, da so se farizeji, ko so slišali to besedo, spotikali?

¹³On pa odgovori in reče: Vsaka rastlina, katere ni zasadil Oče moj nebeški, se bo izrovala.

¹⁴Pustite jih! Oni so slepcem slepi vodniki. Če pa slepec slepca vodi, padeta oba v jamo.

¹⁵Peter pa odgovori in mu reče: Razloži nam to priliko!

¹⁶Jezus pa reče: Ali ste tudi vi še nerazumni?

¹⁷Ne umete li, da gre vse, kar prihaja v usta, v trebuh in se meče ven?

¹⁸Kar pa prihaja iz ust, izhaja iz srca, in to skruni človeka.

¹⁹Zakaj iz srca izhajajo hudobne misli, uboji, prešeštva, nečistosti, tatvine, kriva pričevanja, kletvine.

²⁰To je, kar oskrunja človeka; jesti pa z neumitimi rokami ne oskrunja človeka.

²¹In Jezus odide odtod in se umakne v okraje tirske in sidonske.

²²In glej, žena Kananičanka pride iz teh krajev ter zavpije in reče: Usmili se me, Gospod, sin Davidov; mojo hčer zelo muči zli duh.

²³On ji pa ne odgovori besede. In pristopijo učenci njegovi in ga prosijo, rekoč: Odpravi jo, ker kriči za nami.

²⁴On pa odgovori in reče: Nisem poslan, razen le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.

²⁵Ona pa pristopi ter pade pred njim, rekoč: Gospod, pomagaj mi!

²⁶On pa odgovori in reče: Ni lepo, da se vzame kruh otrokom in se vrže psičkom.

²⁷Ona pa reče: Da, Gospod, toda tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njih gospodarjev.

²⁸Tedaj odgovori Jezus in ji veli: O žena, velika je vera tvoja. Zgodi naj se ti, kakor hočeš. In njena hči je ozdravela tisto uro.

²⁹In Jezus odide odtod in pride h Galilejskemu morju, in stopivši na goro, sede tam.

³⁰In pridejo k njemu velike množice, ki so imeli s seboj hrome, slepce, mutce, pohabljene in mnogo drugih, ter jih polože k nogam Jezusovim; in on jih ozdravi,

³¹tako da se ljudstvo začudi, ko vidijo, da mutci govore in pohabljeni so zdravi in hromi hodijo in slepci vidijo; in so slavili Boga Izraelovega.

³²Pokliče pa Jezus učence svoje in reče: Ljudstvo se mi smili, ker so že tri dni pri meni in nimajo kaj jesti. A lačnih jih nočem odpraviti, da ne omagajo na poti.

³³In reko mu učenci njegovi: Odkod bi mi vzeli v puščavi toliko kruha, da bi nasitili toliko ljudstva?

³⁴In reče jim Jezus: Koliko hlebov imate? Oni pa reko: Sedem, in malo ribic.

³⁵In ukaže množici, naj sedejo po tleh.

³⁶In vzame sedmero hlebov in ribe in zahvalivši se, prelomi in da učencem, učenci pa ljudstvu.

³⁷In jedli so vsi in se nasitili; in pobrali so ostale kosce, polnih sedem košev.

³⁸Bilo jih je pa, ki so jedli, štiri tisoč, brez žen in otrok. Razpustivši pa ljudstvo, stopi v ladjo in pride v pokrajino Magadansko.

³⁹Razpustivši pa ljudstvo, stopi v ladjo in pride v pokrajino Magadansko.