1In zgodi se, ko konča Jezus vse te govore, da reče učencem svojim:
2
3Tedaj se zbero višji duhovniki in starejšine ljudstva na dvoru velikega duhovnika, kateremu je bilo ime Kajfa,
4in se posvetujejo, da bi Jezusa z zvijačo ujeli in umorili.
5Rekli so pa: Ne na praznik, da se ljudstvo ne upre.
6Ko pa je bil Jezus v Betaniji v hiši Simona gobavca,
7pristopi k njemu žena, ki je imela alabastrovo posodo dragocenega mazila, in mu ga izlije na glavo, ko je sedel za mizo.
8Ko pa učenci njegovi to vidijo, se razhudé, govoreč: Čemu ta potrata?
9To bi se bilo namreč lahko za mnogo prodalo in izkupilo se dalo ubogim.
10Ko pa Jezus to opazi, jim reče:
11
12
13
14Tedaj odide eden od dvanajsterih, ki mu je bilo ime Juda Iškariot, k višjim duhovnikom
15in reče: Kaj mi hočete dati, in jaz vam ga izdam? Oni pa mu določijo trideset srebrnikov.
16In odslej je iskal priložnosti, da ga izda.
17Prvi dan presnih kruhov pa pristopijo učenci k Jezusu in mu reko: Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje?
18On pa reče:
19In učenci store, kakor jim je Jezus ukazal, in pripravijo, velikonočno jagnje.
20Ko se pa zvečeri, sede za mizo z dvanajsterimi.
21In ko so jedli, reče:
22In zelo se užaloste, in ga začno vpraševati, drug za drugim: Ali sem jaz, Gospod?
23On pa odgovori in reče:
24
25Juda pa, izdajalec njegov, odgovori in reče: Sem li mar jaz, Rabi? Reče mu:
26Ko so pa jedli, vzame Jezus kruh, in blagoslovi in ga prelomi ter da učencem, rekoč:
27In vzame kelih, se zahvali in jim da, rekoč:
28
29
30In ko so odpeli zahvalnico, odidejo na Oljsko goro.
31Tedaj jim reče Jezus:
32
33Peter pa odgovori in mu reče: Če se vsi pohujšajo nad teboj, jaz se nikoli ne pohujšam.
34Jezus mu reče:
35Peter mu pravi: In ko bi moral s teboj umreti, te gotovo ne zatajim. Tako govoré tudi vsi učenci.
36Tedaj pride ž njimi Jezus v ograd, ki se imenuje Getsemane, in reče učencem:
37In vzemivši s seboj Petra in Zebedejeva dva sina, se začne žalostiti in trepetati groze.
38Tedaj jim reče:
39In odšedši malo dalje, pade na obraz svoj in moli, govoreč:
40In pride k učencem in jih najde speče, ter reče Petru:
41
42Zopet odide drugič in moli, govoreč:
43In ko se vrne, zopet jih najde speče, bile so jim namreč oči utrujene.
44In pustivši jih, odide zopet in moli v tretje, govoreč zopet iste besede.
45Potem pride k učencem svojim in jim reče:
46
47In ko je še govoril, glej, pride Juda, eden dvanajsterih, in ž njim velika truma z meči in koli od višjih duhovnikov in starejšin ljudstva.
48Izdajalec njegov pa jim je dal znamenje, rekši: Kogar poljubim, ta je: primite ga.
49In precej pristopi k Jezusu in reče: Zdrav bodi, učenik! in ga poljubi.
50Jezus pa mu reče:
51In glej, eden tistih, ki so bili z Jezusom, iztegne roko in izdere meč svoj ter udari hlapca velikega duhovnika in mu odseka uho.
52Tedaj mu veli Jezus:
53
54
55V tej uri reče Jezus ljudstvu:
56Toda vse to se je zgodilo, da se izpolnijo pisma prorokov. Tedaj ga vsi učenci zapusté in pobegnejo.
57Tisti pa, ki so Jezusa prijeli, ga odpeljejo k velikemu duhovniku Kajfu, kjer so se zbrali pismarji in starejšine.
58A Peter gre oddaleč za njim do dvora velikega duhovnika in, stopivši noter, sede k služabnikom, da vidi konec.
59Višji duhovnik in ves veliki zbor so pa iskali krivega pričevanja zoper Jezusa, da bi ga izročili smrti,
60a ne najdejo ga, dasi pristopi mnogo lažnivih prič. Naposled pa pristopita dva
61in rečeta: Ta je rekel: Jaz morem podreti svetišče Božje in ga v treh dneh sezidati.
62In veliki duhovnik vstane in mu reče: Ne odgovarjaš li ničesar? Kaj pričajo ti zoper tebe?
63Jezus pa je molčal. In veliki duhovnik mu reče: Zaklinjam te pri živem Bogu, povej nam, ali si ti Kristus, Sin Božji?
64Jezus mu reče:
65Tedaj raztrga veliki dihovnik oblačila svoja, rekoč: Boga je proklel; kaj nam je še treba prič? Glejte, ravnokar ste slišali kletvino njegovo.
66Kaj se vam zdi? Oni pa odgovore in reko: Smrti je vreden.
67Tedaj mu pljujejo v obraz in ga bijejo s pestmi; a drugi ga tolčejo po licu,
68govoreč: Prorokuj nam, Kristus! Kdo je, ki te je udaril?
69Peter pa je sedel zunaj na dvorišču. Pa pristopi k njemu neka dekla in reče: Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem.
70On pa zataji pred vsemi, rekoč: Ne vem, kaj praviš.
71Ko pa gre ven v vežo, ga ugleda druga in reče tistim, ki so bili tam: Tudi ta je bil z Jezusom Nazarečanom.
72In zopet zataji s prisego: Ne poznam tega človeka.
73Malo potem pa pristopijo tisti, ki so tu stali, in reko Petru: Resnično, tudi ti si izmed njih, saj te že govorica tvoja izdaja.
74Tedaj se začne rotiti in prisegati: Ne poznam tega človeka. In precej zapoje petelin. In Peter se spomni besede Jezusove, ki mu je bil rekel: Preden petelin zapoje, me zatajiš trikrat. In gre ven in se bridko razjoka.
75In Peter se spomni besede Jezusove, ki mu je bil rekel: