Evangelij po Mateju 8:1-34 SVETO2008 - Bible AI

¹In ko je stopil z gore, so šle za njim velike množice.

²In glej, gobavec pride ter se mu poklanja in reče: Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.

³In Jezus iztegne roko ter se ga dotakne, rekoč: Hočem, bodi očiščen! In takoj je bil očiščen svojih gob.

⁴In reče mu Jezus: Glej, da nikomur ne poveš, temuč pojdi, pokaži se duhovniku in opravi daritev, ki jo je ukazal Mojzes, njim v pričevanje.

⁵Ko pa pride v Kafarnavm, pristopi k njemu stotnik, ga zaprosi

⁶in reče: Gospod, hlapec moj leži doma mrtvouden in se grozno muči.

⁷Jezus mu reče: Pridem in ga ozdravim.

⁸In stotnik odgovori in reče: Gospod, nisem vreden, da prideš pod streho mojo, ampak reci le besedo, in hlapec moj ozdravi.

⁹Kajti tudi jaz sem človek pod oblastjo in imam vojake pod seboj, pa velim temu: Pojdi! in gre, in drugemu: Pridi! in pride, in hlapcu svojemu: Stori to! in stori.

¹⁰Ko pa Jezus to sliši, se začudi in reče tistim, ki so šli za njim: Resnično vam pravim, pri nikomer v Izraelu nisem našel tolike vere.

¹¹Pravim vam pa, da jih pride mnogo od vzhoda in zahoda, in sedeli bodo z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu,

¹²a sinovi kraljestva bodo vrženi v zunanjo temo: tam bo jok in škripanje z zobmi.

¹³In Jezus veli stotniku: Pojdi, in kakor si veroval, naj se ti zgodi. In hlapec njegov je ozdravel tisto uro.

¹⁴In ko pride Jezus na Petrov dom, vidi taščo njegovo, da leži in jo trese mrzlica.

¹⁵In dotakne se njene roke, in mrzlica jo pusti; in je vstala ter mu je stregla.

¹⁶Ko se je pa zvečerilo, mu prineso mnogo obsedencev; in izžene duhove z besedo in ozdravi vse bolnike;

¹⁷da se izpolni, kar je rečeno po proroku Izaiju, ki pravi: „On je nase vzel slabosti naše in nosil bolezni naše.“

¹⁸Ko pa vidi Jezus mnogo ljudstva okoli sebe, ukaže iti na drugo stran.

¹⁹Pa pristopi k njemu neki pismar in mu reče: Učenik, hočem za tabo hoditi, kamorkoli pojdeš.

²⁰In reče mu Jezus: Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, a Sin človekov nima, kamor bi naslonil glavo svojo.

²¹A nekdo drugi učencev njegovih mu reče: Gospod, dovoli mi najprej, da grem in pokopljem očeta svojega.

²²Jezus mu pa reče: Pojdi za menoj in pusti, naj mrtvi pokopavajo mrliče svoje.

²³In ko vstopi v ladjo, vstopijo za njim učenci njegovi.

²⁴In glej, velik vihar nastane na morju, tolik, da zagrinjajo valovi ladjo: on pa je spal.

²⁵In pristopijo učenci ter ga zbudé, govoreč: Gospod, otmi nas, pogibljemo!

²⁶In jim reče: Kaj ste boječi, maloverni? Tedaj vstane, zapretí vetrovom in morju, in velika tihota nastane.

²⁷Ljudje se pa začudijo in reko: Kdo neki je ta, da so mu tudi vetrovi in morje pokorni?

²⁸In ko pride na drugo stran, v pokrajino Gadarenov, ga srečata dva obsedenca, ki sta prišla iz grobov, in sta bila silno divja, da ni mogel nihče mimo iti po tisti poti.

²⁹In glej, zakričita in rečeta: Kaj imaš z nami, Jezus, Sin Božji? Si li sem prišel, da bi nas pred časom mučil?

³⁰In daleč od njiju se je pasla velika čreda svinj.

³¹Zli duhovi pa ga prosijo, govoreč: Če nas izganjaš, pošlji nas v čredo svinj.

³²In jim veli: Pojdite! In oni zapusté obsedenca in odidejo v čredo svinj; in glej, vsa čreda se zakadi z brega v morje in potonejo v vodi.

³³Pastirji pa zbežé in prišedši v mesto, naznanijo vse, tudi to o obsedencih. In glej, vse mesto pride Jezusu naproti, in ko ga ugledajo, zaprosijo, naj odide iz njih krajev.

³⁴In glej, vse mesto pride Jezusu naproti, in ko ga ugledajo, zaprosijo, naj odide iz njih krajev.