Evangelij po Mateju 9:1-38 SVETO2008 - Bible AI

¹In stopi v ladjo ter se prepelje in pride v svoje mesto.

²In glej, prineso mu mrtvoudnega, ki je ležal na postelji. In ko vidi Jezus njih vero, reče mrtvoudnemu: Zaupaj, sin, odpuščeni so grehi tvoji.

³In glej, nekateri pismarji reko v sebi: Ta preklinja Boga.

⁴In ko vidi Jezus njih misli, reče: Zakaj mislite hudobno v srcih svojih?

⁵Kaj je namreč laže, reči: Odpuščeni so ti grehi, ali reči: Vstani in hodi?

⁶Da boste pa vedeli, da ima Sin človekov oblast, odpuščati na zemlji grehe (nato veli mrtvoudnemu): Vstani in vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom!

⁷In vstane ter odide na svoj dom.

⁸Ko pa množice to vidijo, se prestrašijo in hvalijo Boga, ki je dal ljudem tako oblast.

⁹In gredé dalje odtod, ugleda človeka, ki sedi na mitnici, Matevža po imenu, in mu reče: Pojdi za menoj! In vstane ter odide za njim.

¹⁰In zgodi se, ko sedi v hiši za mizo, in glej, mnogo cestninarjev in grešnikov pride, in sedé z Jezusom in učenci njegovimi.

¹¹In ko farizeji to vidijo, reko njegovim učencem: Zakaj jé učenik vaš z mitarji in grešniki?

¹²Jezus pa to sliši in reče: Zdravi ne potrebujejo zdravnika, ampak bolni.

¹³Pojdite pa in učite se, kaj se pravi: „Usmiljenja hočem in ne daritve“. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, temuč grešnike.

¹⁴Potem pristopijo k njemu Janezovi učenci, govoreč: Zakaj se mi in farizeji tolikokrat postimo, tvoji učenci pa se ne postijo?

¹⁵In reče jim Jezus: Se li morejo svatje žalostiti, dokler je ženin ž njimi? Pridejo pa dnevi, ko se jim odvzame ženin, in tedaj se bodo postili.

¹⁶Nihče pa ne prišiva zaplate iz novega sukna na staro obleko, kajti taka zaplata odtrga od obleke še kaj, in luknja bode večja.

¹⁷Tudi ne vlivajo novega vina v stare mehove, sicer mehovi popokajo in vino se razlije in mehovi se pokončajo; temuč novo vino vlivajo v nove mehove, in oboje se ohrani.

¹⁸Ko jim je to še govoril, glej, pride neki načelnik ter se mu poklanja, govoreč: Hči moja je ravnokar umrla; ali pridi in položi nanjo roko svojo, in oživela bo.

¹⁹In Jezus vstane in gre za njim in učenci njegovi.

²⁰In glej, žena, ki je imela krvotok dvanajst let, pririne odzadaj in se dotakne roba obleke njegove.

²¹Kajti dejala je sama pri sebi: Če se obleke njegove le dotaknem, ozdravim.

²²Jezus se pa obrne in jo ugleda ter reče: Zaupaj, hči, tvoja vera te je rešila. In žena je bila zdrava od te ure.

²³In ko pride Jezus v načelnikovo hišo, ugleda piskače in hrumeče ljudstvo

²⁴in jim reče: Odstopite! kajti deklica ni umrla, temuč spi. A oni se mu posmehujejo.

²⁵Ko pa izžene ljudstvo, gre noter in jo prime za roko: in deklica vstane.

²⁶In glas o tem se raznese po vsej tisti deželi.

²⁷In ko gre Jezus dalje odtod, prideta za njim dva slepca in vpijeta, rekoč: Usmili se naju, sin Davidov!

²⁸Ko pa dospe v hišo, pristopita slepca k njemu; in Jezus jima reče: Verujeta li, da morem to storiti? Rečeta mu: Da, Gospod.

²⁹Tedaj se dotakne njunih oči, rekoč: Po vajini veri se vama zgódi!

³⁰In njune oči se odpro. In Jezus jima zapreti in veli: Glejta, da nihče ne zve.

³¹Ona pa izideta in ga razglasita po vsej tisti deželi.

³²Ko pa ta dva odideta, glej, pripeljejo mu mutastega obsedenca.

³³In ko izžene zlega duha, mutec izpregovori. In množica se začudi in reče: Nikoli se ni videlo kaj takega v Izraelu.

³⁴Farizeji pa reko: S poglavarjem hudičev izganja zle duhove.

³⁵In hodil je Jezus po vseh mestih in vaseh, učeč po njih shodnicah in oznanjujoč evangelij kraljestva in ozdravljajoč vsako bolezen in vsako slabost.

³⁶Ko pa vidi množice, se mu zasmilijo; kajti bili so izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja.

³⁷Tedaj reče učencem svojim: Žetve je sicer mnogo, ali delavcev malo. Prosite torej Gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na žetev svojo.

³⁸Prosite torej Gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na žetev svojo.