1Razodetje Jezusa Kristusa, ki mu ga je dal Bog, da pokaže hlapcem svojim, kaj se ima skoraj zgoditi; in je poslal angela svojega in po njem to v znamenjih oznanil hlapcu svojemu Janezu,
2ki je izpričal besedo Božjo in pričevanje Jezusa Kristusa, karkoli je videl.
3Blagor mu, kdor bere in njim, ki slišijo besede prorokovanja in hranijo, kar je v njem pisano, kajti čas je blizu.
4Janez sedmerim cerkvam, ki so v Aziji: Milost vam in mir od njega, ki je in ki je bil in ki prihaja, in od sedmerih Duhov, ki so pred prestolom njegovim,
5in od Jezusa Kristusa, ki je zvesta priča, prvorojenec izmed mrtvih in poglavar kraljev zemlje. Njemu, ki nas ljubi in nas je omil grehov naših v krvi svoji
6in nas je storil v kraljestvo in za duhovnike Bogu in Očetu svojemu, njemu slava in moč na vekov veke! Amen.
7Glej, prihaja z oblaki; in videlo ga bo vsako oko in tisti, ki so ga prebodli, in žalovali bodo nad njim vsi rodovi zemlje. Gotovo, amen.
8
9Jaz Janez, brat vaš in sodeležnik v stiski in v kraljestvu in stanovitnosti v Jezusu, sem bil na otoku, imenovanem Patmu, zavoljo besede Božje in pričevanja Jezusovega.
10Bil sem v Duhu ob dnevi Gospodnjem, in sem slišal za seboj velik glas kakor trombe,
11govoreče:
12In obrnil sem se, da bi videl glas, ki je govoril z menoj; in obrnivši se, sem videl sedem svečnikov zlatih
13in sredi svečnikov podobnega sinu človečjemu, oblečenega v obleko do tal in opasanega na prsih z zlatim pasom.
14Glava pa njegova in lasje beli kakor bela volna, kakor sneg, in oči njegove kakor plamen ognja,
15in noge njegove podobne svetlemu bronu, kakor v peči razbeljenemu, in glas njegov kakor glas mnogih voda;
16in v desni roki je imel sedem zvezd, in iz ust njegovih je izhajal dvorezen, oster meč, in obličje njegovo je bilo, kakor ko solnce sije v moči svoji.
17In ko sem ga videl, sem padel pred noge njegove kakor mrtev; in položil je name desnico svojo, rekoč:
18
19
20